In je tu jesen!

Zadnjič me je Vanči spomnila na moj blog. Hm, ja, vem, ena objava na teden je bila zelo ambiciozna!

Poletje je bilo super, toplo, v znamenju opremljanja in klicanja različnih mojstrov in kvazi mojstrov. Človek lahko pride ob živce. Ali se sploh še komu da delat? Je sploh še kdo odgovoren za to, kar obljubi in dobi tudi plačano? Ne vem, ali imava samo midva tako 'srečo'? Še dobro, da Aljoša tako rad dela in mu gre zelo dobro od rok :)

Kaj še med poletjem? Par dni morja, Razorski nepozabni štruklji, srečanja s prijatelji, festivali ob Soči, ki ti ne dajo ponoči miru... Da ne bo pomote, Metaldays je bil odlično organiziran festival!! Vsi ostali pa... Če te ob 5. zjutraj zbudi elektronska glasba reggae festivala, potem veš da nekaj ne štima.

Soča je imela krasno barvo, domača zelenjava super okus, jutranje kave na terasi tudi.

Bruselj v prvem tednu po parlamentarnem premoru: toplo, zares toplo. In kako je spet lepo srečati Ano in Jasno in prijatelje. V znamenju Eurobasketa in navijanja. In da ne pozabim Bolta na Jamaican partyju. Nika in Vanči, super je bilo.

In potem drama na busu v soboto. Ko je bil šofer malo siten in je potnika, ki je malo preveč popil in na busu zaspal, prijavil. Kako to izgleda. Pride en policijski avto, ampak on ne more še nič, ker rabijo oborožene policiste. Folk v busu se smeje, oseba, zaradi katere stojimo spi. Prideta končno oborožena policista, šofer reče, da moramo vsi z busa. Seveda gre tudi naš junak. Spet se smejimo. Adijo pamet. Drama končana, konec srečen za potnike.

In Strasbourg: pestro, deževno, mrzlo, intenzivno!

Sedaj pa spet Bruselj. Gledam v sandale in se spomnim Ane, ki mi je rekla, naj jih kar prinesem, da jih bom lahko vsaj en teden nosila. In točno toliko sem jih imela obute. Prihajajo jesenski dnevi, dež, veter. Čas za plašč.

Veselim se zime! :)

Redke dežne kaplje letošnjega poletja

Naša teenagerka Lili

Prevroč Rab

Čičerika, prvič, vse so pojedle živali

Razorski štruklji - odlični

Nedeljsko dopoldne na planini Kuk

Kmalu bo :)

Pa se malo spočijmo in se naužijmo večernih sončnih žarkov

Jst pa Lipko pred Evropskim parlamentom

Jamaican party

Another goodbye

Trenutek sonca v Strasbourgu

Usain Bolt, najhitrejši človek na planetu je žural z nami!

Od pomladi do ?

Danes je taka dolgočasna nedelja v Bruslju. In sem se spomnila na moj blog. Že skoraj dva meseca nisem nič objavila?! Hm, moja obljuba o enkrat tedensko je najbrž precej pretirana...

Torej, kaj se je dogajalo od konca aprila?

Med prvomajskim 'zelenim' tednom sem ostala v Bruslju, saj imamo tukaj praznik le en dan. Obiskal me je Aljoša in 1. maj sva izkoristia za obisk Maastrichta, ki velja za rojstni kraj Evropske unije. Nizozemci imajo 1. maj delovni, saj dan pred tem praznujejo (oziroma so do letos praznovali) kraljičin dan. To je pomenilo, da so bile ulice polne večinoma belgijskih turistov. Bil je prelep dan...

In teden je preveč hitro minil. Tako tudi maj. Po Strasbourgu sem na rojstni dan šla domov, kjer je bilo zelo lepo. Home sweet home seveda. In družina in prijatelji.

In sedaj je junij (že?) oiroma polovica ga je že mimo... Včeraj sem gledala slike, ki jih imam na računalniku, moja zadnja tri leta. Koliko novih poznanstev, iskrenih prijateljstev in veselja. In zavedanja, da čas beži prehitro. Mogoče za tiste, ki v šolskih klopeh čakajo, da mine 45 minut matematike ne, vsem ostalim pa najbrž kar beži.

V pričakovanju novega tedna in poletja (tudi v Bruslju), vas lepo pozdravljam!

M

Aljoša na obisku. Jupiii!

Maastrich: februarja 1992 so takratne države Evropske skušnosti tukaj podpisale Maastrichtsko pogodbo, ki je ustanovila Evropsko unijo.

Zanimiv izsek iz mesta: bivša cerkev, danes knjigarna. Zelo lepo.

Bruseljsko/slovenski desert: ajdova palačinka z malinami.

Zajtrk za moj rojstni dan v Strasbourgu. Lepo!

Presenečenje, ko po dobrih 10 dneh prideš v bruseljski dom: Ana in Jasna s čokoladno torto :P

In darilom, ki ga je naredila Anina mama Irena: brisača z mojim imenom. Še nobene take nimam!

Začenja se poletje... Sadje je v Belgiji predrago, sezonsko pa nič bolj poceni.

Z Ano, Viki, Martinom in Damianom v parku. Lepa, sončna nedelja.

Evropska komisija: že odštevamo... Komisar Mimica je potrjen,

Naše čudovite rože na balkonu. Ana jih pridno zaliva, z Jasno pa se z njimi pogovarjava. Ne vem, kaj je ključ do uspeha, da tako lepo cvetijo in me spominjajo na Modrejce.

Ko so cvetele marelice, češnje, hruške in jablane...

Irenina marelica

.... v tem vrstnem redu.

Že nekaj časa nisem pisala. Moja zaobljuba za eno objavo na teden je bolj švoh. Ampak se bom poboljšala.

No, kaj se je zadnje tri tedne dogajalo?

Doma so cvetele marelice, sadili smo jagodičevje: v Velenju in v Ilirski Bistrici. Srečala sem se s parimi dobrimi prijateljicami in prijatelji. Mimo je nekaj vikendov kulinaričnih užitkov. Vsaj med vikendom se namreč trudim za kvalitetno pripravljeno hrano. Zelenjavno, seveda. V Bruslju z Ano, doma z mojo družino.

Kar nekaj pretečenih kilometrov je za mano, v zadnjem tednu sem tekla v Bruslju, v Strasbourgu z mojo šefico in doma, ob Soči z Aljošem. Vedno lepo in posebno.

Tudi prve poletne sončne žarke sem doživela, sonce je prijalo na belgijski obali. In potem škripanje mivke med zobmi. Zelo fajn za vsega mrzlega vajene kosti.

Strsbourg je bil, kot vedno, bizi. Ne vem, kako nam uspe. Vedno znova sem presenečena, koliko je človek sposoben narediti v enem dnevu. In da je izziv še večji, so teme seveda različne. Preskoki iz co2 do hrane, zdravja, zunanje politike, ... Zanimivo.
Torej, nič tako posebnega, le tisoči prepotovanih kilometrov. In nekaj deset pretečenih heheh.

Danes za čudovit zaključek večera pa sončni zahod ob sproščenem teku:)
Fotogalerija v nadaljevanju!

Čao.

Vrečke s semeni za naš projekt Hrana za zdravje in delovna mesta

Kafe z Mašo in Vidom, ki je kreator tega slapu :)

Fun. v Lillu

Standardni tekaški krogi

Jst pa morje

Evropski parlament v Strasbourgu

Sadili smo jagodičevje v Ilirski Bistrici

Okrog nemškega pokopališča v Tolminu

Prekrasna Soča in moj otroški dom

Spominčice

Češnje v Strasbourgu

Današnji večerni tek

Na pomladno stran Alp!

V preteklih dveh tednih se je kar precej dogajalo...

Češnja v Bruslju pred sobotnim sneženjem


Prvič sem šla na daljši tek po polmaratonu. Kar počasneje sem tekla, kot sicer. Med tekom sem se nekaj časa spraševala o mojem pisanju, predvsem o tem, ali res tako čutim do teka. Zaključek je jasen, ja, super je, ko tečeš in sam s sabo dorečeš nekatere stvari. Nisem ena tistih, ki tečem z glasbo. Jaz, moje misli, mimoidoči, promet. To mi je všeč!

Žal ne morem mimo vremena. Sneg konec marca??? Zanimiva dogodivščina sobotne noči: Aljaževa zabava, super vzdušje, konec zabave: presenečenje, 10 cm snega. Taksi, bus, javni prevoz - mission impossible. Končno punce dobimo taksi in že v prvem križišču, ko zaradi gneče zategne ročno, nam je jasno. Treba se je pripet. Prvi klanček, šofer: "Žal mi je, ne bo šlo." Hm, Bruselj, letne gume, zmrznjena cesta, najbrž res ne bo šlo. In že gremo peš v snežni vihar proti domu. Misija zaključena, srečno prispele, zmrznjene in začudene. Nedelja: spaaaaaaaanje in en kratek sprehod po zmrznjenih pločnikih. Padcev imamo za letos dovolj. Najvarneje je v postelji :) 

Kraljevski vrt v nedeljo...

Nočni pohod proti domu!

Par Leopold

Iti ali ne iti?

Ta teden pa je minil tako hitro, v pisarni smo opravili tekoče in zaostale stvari, zadovoljni. Naš nagradni natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta je v polnem zaletu. Veliko je prijavljenih, od posameznikov, do šol,... Še vedno je čas, da se tudi kdo od vas prijavi, informacije so spodaj :) 

Vseslovenski nagradni natečaj, vabljeni k prijavi!

Sedaj pa nas čaka nekaj dni praznikov. Koordinate našega bruseljskega kraljestva: Jasna ima na obisku družino, Ana spet potuje, na toplo. Jaz tudi upam na sonce v Posočju. Res mi ga manjka.

Vedno smo se smejali severnjakom, ko so na Jadranu postavljali njihove prikolice na sonce. Mi pa smo kot nori iskali senco. Zdaj vem, da jim sonca manjka. Zdravniki tukaj pravijo, da se tistim, ki se sem preselimo precej zniža raven D vitamina v telesu in da nas to še bolj sekira. Mogoče res.

Včerajšnji sončni dan je bil super za kosilo s prijatelji

Torej, komaj čakam praznike, kafe s prijatelji, ki jih že zelo pogrešam in seveda zajtrkov v dvoje doma. Pravzaprav to zadnje pogrešam še najbolj od vsega!

Visoko nad oblaki je sonce! In kava v Italiji je še vedno najboljša ;)

Se vidimo?!

Barry Douglas and Orchestra

Precej utrujena po dolgem delavniku sem se odločila, da bom šla na tale koncert. Kar v parlamentu.

Ni mi bilo žal. Akustika se sicer ne more primerjati s koncertno dvorano, so se pa violine izkazale!

Beethoven za lep večer!

Od sobote do sobote

Čudovit vikend z Aljošem v Bruslju.

Število pretečenih kilometrov: 0

Strasbourg, plenarno zasedanje, moje 14. po vrsti. Običajno so v Strasbourgu delavniki še daljši, kot v Bruslju. Plenarna zasedanja pa trajajo tudi do polnoči. Iz naše pisarne imamo razgled, kar je super. Čas od ponedeljka do četrtka mine zares hitro. Vreme in počutje ta teden ni bilo ravno odlično. Okrevanje po gripi/prehladu/karkoli že, poleg tega pa še mraz, mraz in sneženje.

No, bilo pa je precej bolje po slovenskem obisku. Slovenska potica, mljask. Sandi pravi, da je to slo kulinarična odvisnost. Mogoče res. Zelo nam je teknila!

Še ena bolj kot ne stalnica Strasbourga: suši! S Špelo sva si delili čoln - glej sliko :) Aleš pa ima rad nerojene ribje otroke... Fajn slovenski večer s prijatelji: Špelo, Alešem in Aljažem.

Petek, Bruselj, sneg?!,...

Sobota: čakam pomlad. Zunaj veter, Ano je odpihnilo na Nizozemsko, Jasno na Dansko. Kam pa bo mene odpihnilo?

Poslušam Bubleja...

Michael Bublé: Everything

Zajtrk iLike!

Specialiteta, s pogledom in narciso.

Evo, nov teden, namesto pomlad je v Bruslju sneg!

Suši čoln. S Špelo:)

Iz Strasbourga proti Bruslju. Sneg in sonce. Večkrat.